.

Že v nižjih razredih osnovne šole se je Jože izkazal za pridnega učenca, zato so ga starši poslali v nadaljnjo šolanje. Po končani osnovni šoli je začel obiskovati gimnazijo Poljane v Ljubljani, vendar se je kmalu po zaključku šolanja začela I. svetovna vojna. Jože Oblak je bil štiri leta oficir v Avstro-ogrski vojski. Boril se je v prvih bojnih vrstah v Galiciji in na Soški fronti, po koncu vojne pa je bil Maistrov borec za Severno mejo, za Koroško. Že kot mlad oficir je srčno rad svetoval svojim soborcem pri raznih zdravstvenih težavah ter jim pripravljal razne »žavbice« in napitke.

Po vojni je Jože nadaljeval šolanje. Zaradi velikega zanimanja za zdravilne rastline se je odločil za študij farmacije v Zagrebu, kjer je leta 1923 uspešno diplomiral. Po končanem šolanju je sprva delal v različnih lekarnah po Ljubljani, najdlje pri Trnkocyju. Svojo lekarno je končno odprl šele leta 1932, ko mu je Apotekarska zbornica izdala dovoljenje. Lekarna je na začetku delovala v kletnih prostorih stavbe ob stari pošti, nato se je leta 1939 tlakovala Celovška cesta in takrat se je tudi lekarna preselila v pritličje nove Bevantove hiše. Preden je bila odprta lekarna v Šentvidu, so se okoliški prebivalci oskrbovali z zdravili v lekarni pri sv. Roku v Šiški.

Mag. Jože Oblak (1893-1963) je opravil magisterij iz farmacije 12. decembra 1923 na srbsko-hrvaško-slovenski univerzi v Zagrebu.

Originalna škatlica mazila OKAMA iz lekarne mr.ph. Jožeta Oblaka

Mr.ph. Jože Oblak se je v letih po odprtju lastne lekarne še bolj posvetil izobraževanju o delovanju zdravilnih rastlin. Leta 1936 je uspel izdelati svoje prvo znano mazilo Okama.

Ime Okama je okrajšava za Oblakovo kamilično mazilo, v kateri je predvsem ekstrakt kamilice in ognjiča ter tudi ekstrakt islandskega lišaja. Med svojim izobraževanjem je tudi spoznal izjemno zdravilno moč hamamelisa, ki uspešno zapira žile in kapilare pri krvavenju. Tako je v končno recepturo Okame vključil tudi ekstrakt hamamelisa. Poleg mazila Okama je mr.ph. Jože Oblak izdelal tudi kremo Kamila, ki je bila zelo podobna mazilu, le da so bile učinkovine namesto v mazilni osnovi v kremasti (vodni) osnovi. Mazilo je bilo namenjeno bolj terapevtski, zdravstveni uporabi, krema pa je bila mišljena za kozmetično nego.

Mr.ph. Jože Oblak je vzorce Okame poslal tudi takrat zelo priznanemu švicarskemu farmacevtsko-kemijskem podjetju J. R. Geigy Ltd, ki je bilo kasneje dolgo časa poznano pod imenom Ciba-Geigy Ltd. Danes, po nizu združitev in preimenovanj, je njen naslednik ena največjih svetovnih farmacevtskih družb švicarski Novartis. Iz podjetja J. R. Geigy Ltd je mr.ph. Jože Oblak prejel zelo pohvalni odgovor ter resno povabilo k sodelovanju. Do sodelovanja ni prišlo, kajti začela se je II. svetovna vojna. Po II. svetovni vojni je bilo zaradi političnega ozračja in drugih razmer nadaljnje sodelovanje žal nemogoče.

Kot stari borec se je mr.ph. Oblak čutil sposobnega za borbo proti okupatorju v II. svetovni vojni. Prvi dve leti je ilegalno zbiral zdravila in sanitetni material ter jih preko kurirjev pošiljal partizanski saniteti. Leta 1943 je zanj v Šentvidu postalo prevroče, zato je pobegnil k partizanom ter s seboj vzel še zadnje zaloge zdravil in obvez ter vso zalogo Okame. Vse od leta 1943 je pri partizanih, v sanitetni enoti Kokrškega bataljona, s svojim znanjem uspešno pomagal soborcem. Z Okamo je zdravil soborce po gorenjskih gozdovih od Cerknega in Davče pa vse do Jelovice. V času vojne je njegovo lekarno vodil nemški farmacevt Rems.

Jože Oblak v uniformi.

Po vojni se je mr.ph. Oblak vrnil domov in v svoji lekarni nadaljeval z delom. Veliko časa je posvečal tudi raziskovanju in preizkušanju novih naravnih in zeliščnih pripravkov. Veliko je bral in spremljal razno literaturo. Hitro je uporabil vse svoje znanje in ga združil z novimi spoznanji, ter redno mešal razne pripravke v svojem laboratoriju.

Spomnil se je, kako so tisti čas na kmetijah sami pripravljali pripravke iz smrekove smole, s katerimi so lajšali bolečine v sklepih pri starejših ljudeh in celo zdravili mastitis pri kravah. Nastala je osnovna ideja za Oblakovo smrekovo mazilo. Ker je bil včlanjen tudi v lovsko društvo, je velikokrat med lovom nabiral smrekovo smolo in poizkusil narediti mazilo. Oblakovo smrekovo mazilo je celo preizkušal na ranjenih lovskih psih, pri katerih je opazil neverjetno dobre rezultate. Učinkovitost smrekove smole pri zdravljenju odprtih ran in preležanin so šestdeset let kasneje znanstveno potrdili tudi finski medicinski znanstveniki.

Kmalu je uvidel, da mu bodo lekarno podržavili, zato se je odločil lekarno kar podariti državi, tako je bila leta 1947 tudi nacionalizirana. Do upokojitve leta 1958 je v tej lekarni ostal kot upravnik. Ves čas, vse do smrti leta 1963, je svojega sina Jožeta Oblaka mlajšega uvajal oziroma učil skrivnosti zdravilnih zelišč.

Original posodica za zeliščno mazilo

V času pred upokojitvijo, je mr.ph. Jože Oblak izdelal še en izdelek, kremo z imenom Herbana, v katero je vložil vse svoje znanje in izkušnje, ki jih je pridobil skozi leta. V Herbani je bilo kar 14 različnih ekstraktov zdravilnih rastlin, ki so bila v skrbno preučenem razmerju. Izbral je predvsem zdravilna zelišča, ki odlično vzajemno delujejo. Najpomembnejša zelišča so bila predvsem ognjič, kamilica, šentjanževka, sivka, navadni, rman ter nekatera druga. Krema je bila namenjena večnamenski uporabi, predvsem za zdravljenje vseh pojavov na koži (dermatitis), za nego suhe kože na obrazu, ter umirjanju alergij in vnetij na koži. Herbana je predstavljala krono vsega znanja mr.ph. Oblaka in je bila tisti čas prva zeliščna krema pri nas. Kljub temu, da je bila Herbana pravi ponos mr.ph. Oblaka, ni nikoli doživela takega slovesa kot Okama, Kamila in Oblakovo smrekovo mazilo, saj je na trg prišla precej pozno. Mr.ph. Oblak je po upokojitvi Okamo, Kamilo, Oblakovo smrekovo mazilo in Herbano izdeloval le še za lastne potrebe ter za sorodnike in znance.

Ker lekarna ni bila več v lasti Oblakovih, je sin mr.ph. Oblaka, Jože Oblak mlajši odšel študirat strojništvo in leta 1971 uspešno diplomiral. Leta 1980 je opravil tudi magisterij. Jože Oblak ml. je kljub tehniško-strojniški izobrazbi vseskozi gojil gorečo ljubezen do zdravilnih rastlin. Ves čas se je veliko izobraževal o delovanju zdravilnih rastlin in izdeloval razne pripravke za lastno uporabo. Veliko se je tudi družil z drugimi zeliščarji in bil med letom 1994 in 1996 celo predsednik Zeliščarskega društva Ljubljana.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so se pokazale neomejene možnosti za podjetništvo, zato se je mag. Jože Oblak ml. odločil, da bo nadaljeval družinsko tradicijo in se posvetil področju zeliščarstva. Ker je ves čas skrbno hranil originalne recepture Okame, Oblakovega smrekovega mazila in Herbane se je hitro odločil, da bo ponovno pričel z izdelavo le-teh.

Mag. Oblak ml. je pričel z izdelavo Okame, ki so jo ljudje radi uporabljali za zdravljenje vseh pojavov na koži, predvsem razna vnetja, rane in opekline. Okama se je izkazala tudi kot odličen pripravek za zdravljenje hemoroidov. Vse bolj pa je rastel sloves Oblakovega smrekovega mazila, ki so ga zaradi velikega povpraševanja kupcev v svoj prodajni program uvrstile celo znane slovenske veledrogerije, specializirane trgovine in večina lekarn.

Jože Oblak mlajši.

Danes družinsko tradicijo nadaljuje že tretja generacija, vnuk mr.ph. Oblaka, Tine Oblak. Tine Oblak je po končani Falkuteti za kemijo in kemijsko tehnologijo nadaljeval šolanje in dokončal magisterij kemijskih znanosti. Svoje strokovno znanje je mag. Tine Oblak uspešno uporabil pri izdelavi mazil ter hkrati posodobil recepture. Pri izdelavi novih izdelkov se mag. Tine Oblak opira na zdravilne rastline in učinkovine, ki so znane predvsem iz ljudske medicine. Kot član Zeliščarskega društva se prav tako kot njegov oče, mag. Jože Oblak ml., še vedno dodatno izobražuje o zdravilni rastlinah in sodeluje z zeliščarji.